Vrtnarjenje je eden izmed najbolj priljubljenih in razširjenih hobijev pri nas. Povrh vsega se v zadnjem času vse bolj kaže tudi potreba po samooskrbi in samozadostnem pridelovanju lastne hrane. Hrana z domačega vrta je tudi zdrava in ni prepotovala na tisoče kilometrov od zemlje do vaše mize. Obstaja več različnih načinov oblikovanja vrta, v zadnjem času vse pogosteje lahko slišimo za t.i. permakulturni vrt. Kako je tak vrt oblikovan in kakšne so njegove posebnosti?
Permakulturni vrt
Tak vrt je oblikovan po načelih permakulture. Slednja predstavlja vejo ekološkega oblikovanja okolja, ki temelji na trajnostnem razvoju, samozadostnih agrikulturnih sistemih in čim manjšemu poseganju v naravno okolje. Permakulturni vrt naj bi torej oblikovali tako, da bi bil sposoben samozadostnega delovanja, človek pa je zraven samo zato, da ga sonaravno upravlja.
Na čem temelji permakultura?
Permakultura temelji na skrbi za zemljo, ljudi in na vračanju presežkov. Zemlja je osnova za rast in razvoj rastlin, zato moramo skrbeti za to, da bo bila zdrava in bo lahko obrodila sadove. Če ljudje ne bomo poskrbeli za zdravo zemljo, potem človeški rod na dolgi rok od nje ne bo mogel več živeti. Skrb za ljudi pomeni, da imajo vsi ljudje prost dostop do skupnih dobrin, ki so nujne za njihov obstoj (npr. voda, zemlja, ipd.). Vračanje presežkov pa pomeni, da se zemlji vrne, kar nam daje. Sem se šteje recikliranje odpadkov, ponovna uporaba odpadkov, ipd. Kar človek pridela in ustvari, pa ne uspe porabiti, se mora torej vrniti nazaj v sistem, v naravo. V tem smislu se to načelo prekriva tudi z načelom skrbi za soljudi, saj se vračanje presežkov odraža tudi v tem, da nekdo, ki ima preveč lahko pomaga nekomu, ki ima premalo. Pri oblikovanju permakulturnega vrta se ne uporablja umetnih gnojil in kemičnih pripravkov. Prav tako se seje in sadi samo tista zelenjava, ki uspeva v našem okolju.