Besedna zveza »finančno prestrukturiranje podjetij« je po navadi nabita z negativnim prizvokom, saj novice o finančnem prestrukturiranju podjetij navadno spremljajo tudi novice o odpuščanjih, ki pa pri ljudeh niso dobro zapisane. Kljub temu da o finančnih prestrukturiranjih pogosto beremo na gospodarskih straneh časopisov, pa le malo kdo ve, kaj točno pomeni, da se podjetje finančno prestrukturira.
V praksi prestrukturiranje podjetja pomeni prilagoditev spremenjenim razmeram ali znotraj podjetja ali z zunanjem, poslovnem okolju podjetja. Podjetje tako lahko potrebuje prilagoditve, na primer, zaradi gospodarske krize, ki ima pomemben vpliv na kupno moč kupcev, prihoda novih konkurentov na trg, kar ima lahko vpliv na prodajne cene in višino konkretnih prihodkov, povečanja cen surovin ter tehnološkega napredka, ki povzroča zastarelost tehnologije v podjetju in stroške posodobitve, obstajajo pa seveda še številni drugi razlogi.
Ko se podjetje znajde v hudih finančnih težavah, pa ga je potrebno finančno prestrukturirati. Konkretno to pomeni, da se spremeni finančno stanje podjetja, spreminjamo pa ga lahko s prodajo, prevzemom ali združitvijo podjetja, delitvijo podjetja ter stečajnim postopkom. Pri prestrukturiranju podjetij pa lahko, če podjetje za to zaprosi, pomaga tudi država v skladu s svojo in evropsko zakonodajo.
Ključni namen finančnega prestrukturiranja je tako učinkovito upravljanje z razpoložljivimi finančnimi sredstvi podjetja, njegov cilj pa je vzpostavitev vzdržnega modela financiranja in poravnave obveznosti, ki jih ima podjetje. Skupaj s finančnim prestrukturiranjem pa je potrebno opraviti tudi poslovno prestrukturiranje podjetja, da se lahko poslovne prakse, ki so podjetje pripeljale v krizno stanje, spremenijo.
Prestrukturiranje podjetja, na žalost, ni nujno vedno uspešno. Primer neuspešnega prestrukturiranja podjetja, ki se je končalo s stečajem, je nedavni stečaj edinega slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways, ki jo je od leta 2016, ko jo je država prodala investicijskemu skladu 4K, vodil direktor Holger Kowarsch. Dokaj kontroverzno pa postaja tudi pred kratkim začeto finančno in poslovno prestrukturiranje podjetja Gorenje Hisense, ki je del mednarodne družbe Hisense pod vodstvom predsednika Lana Lina, kjer poročila kažejo, da želijo, kot del prestrukturiranja, množično odpuščati delavce, kar bi lahko imelo izredno negativen vpliv na lokalno okolje.
Prestrukturiranja pa so lahko tudi zgodbe o uspehu. Ena takih zgodb je nedvomno finančno prestrukturiranje Mercatorja, ki je pod vodstvom predsednika uprave Tomislava Čizmića, postal najmočnejši del skupine Fortenova, ki je naslednica propadlega hrvaškega holdinga Agrokor. Mercator je svoje uspešno prestrukturiranje začel že leta 2014, finančno in poslovno prestrukturiranje pa je prestal brez večjih odpuščanj, kar je dobra novica za Slovenijo, saj je Mercator eden največjih zaposlovalcev v državi. Z uspešnim prestrukturiranjem si je prav tako ponovno odprl pot v druge države bivše Jugoslavije kot sta Srbija in Bosna in Hercegovina, kjer si bo trg delil s trgovsko verigo Konzum, ki na teh območjih trenutno prevladuje. Ponovna širitev na trg držav bivše Jugoslavije pa je dobra novica tudi za slovenske dobavitelje, ki so že v preteklosti sodelovali z Mercatorjem pri dobavi na to območje.
Iz vsakega prestrukturiranja podjetja se lahko marsikaj naučimo, še posebno pozorno pa bi veljalo spremljati zgodbe o uspehu, da bo takih prestrukturiranj čim več.