Ni dvoma, da je dober spanec odvisen od kvalitetnega ležišča oziroma vzmetnice. Precej bolj poredko pa se zavedamo, da je kvaliteta spanca v veliki mero odvisna tudi od kvalitete posteljnine. Vanjo so naša telesa namreč zavita eno tretjino življenja, vsak dan vsaj nekaj ur. Gre za neposreden stik naše kože oziroma telesa z raznimi materiali, načini obdelave, barvami, vzorci. Verjetno je odveč pripomniti, da so mnoge nekvalitetne posteljnine neudobne, mnogokrat pa so zaradi barvil tudi strupene za naše zdravje. Posteljnina in materiali, iz katerih je narejena, so tako še kako pomembni za dober spanec, mirne noči in zdravo življenje.
Posteljnina uporabljamo vsakodnevno in je podvržena različnim obremenitvam – na njej ležimo, se z njo pokrivamo, jo vlečemo, raztegujemo, premikamo, zračimo, itd. Ker je posteljnino potrebno pogosto tudi prati, sušiti in likati, je zelo pomembno, da je posteljnina obstojna in kompaktna. Med najbolj obstojne naravne materiale, ki so prijazni zdravju, sodijo naravni 100 % bombaž, svila, saten, za vezavo tkanine pa sta najboljša keper in platno. Ko izbiramo primerno posteljnino za našo posteljo, je najbolje izbrati gosto tkane tkanine, kar povečuje njihovo odpornost in trpežnost. S takšno posteljnino bomo lahko v postelji uživali zelo dolgo.
Kralj tekstilnih materialov za posteljnino je bombaž
Bombaž velja za kralja med tekstilnimi materiali, svila pa je njegova kraljica. Oba materiala se največ uporabljata pri izdelavi kvalitetnih in luksuznih posteljnin. Bombaž je nekoliko cenejši, svila pa je redkejša in tudi bolj cenjena. Obe tkanini sta prijetni na dotik in kot taki zelo primerni za opremo postelje – blazin, odej, rjuh, ipd. Bombaž in svila sta tudi zelo topla materiala, bombaž pa odlikuje tudi velika odpornost na mehanske obremenitve ( v pralnem ali sušilnem stroju npr.). Bombaž je cenovno dostopnejši, lažje pa ga je tudi vzdrževati, zato ljudje pogosteje posegajo po njem. Se pa najde marsikdo, ki si tu in tam privošči tudi svileno posteljnino, v kateri se zares spi prav kraljevsko. V kolikor je svila predraga, obstaja nekakšna cenejša različica svilene posteljnine – to je viskoza, ki na občutek spominja na svilo, ima podobne lastnosti, jo pa je bistveno lažje vzdrževati, saj je manj občutljiva na mehanske obremenitve. Seveda pa je res, da je svila še vedno svila.
Bombaž je ena izmed koži najbolj nežnih in prijetnih tkanin. (Vir)
Posteljnina iz lana
V preteklosti je bilo večino posteljnine narejene iz lana. Lanena posteljnina je bila na dotik hladna, trda in zelo odporna. Prav slednje je bil tudi glavni razlog, zakaj so lan tako pogosto uporabljati pri izdelavi posteljnine. Danes se lan ponovno vrača med tekstilne materiale, iz njega izdelujejo spodnje perilo, posteljnino, prevleke, ipd. Gre za naravno in cenjeno tkanino, ki je cenovno nekoliko dražja od bombaža. Vendarle pa ima lan eno veliko in nesporno prednost – poleti lepo hladi, pozimi pa takšna posteljnina prijetno ogreje.
Posteljnina naj bo iz naravnih vlaken
Ne glede na to, kateri material vam je najljubši, je priporočljivo izbirati naravne materiale oziroma posteljnine, ki so narejene iz naravnih vlaken. Naravna vlakna namreč odlično vpijajo vlago, ki jo naše telo oddaja med spanjem. Človek se namreč med spanjem močno poti in v kolikor te vlage nase ne prevzame posteljnina, se vpije v vzmetnico, to pa povzroča neprijeten vonja in celo razvoj plesni. Posteljnino, ki vpije vlago, lahko po tednu ali dveh preprosto operemo, da spet diši, vzmetnice pa seveda ne moremo dati v pralni stroj.
Posteljnina naj bo narejena iz naravnih vlaken. (Vir)
Kako vzdržujemo posteljnino?
Ker posteljo običajno preoblečemo na vsake 14 dni, to pomeni, da posteljnino peremo precej pogosto. Pri vzdrževanju in trpežnosti posteljnine se hitro vidi njena kvaliteta in tudi cena. Poceni posteljnine se hitro muckajo, natrgajo, izgubijo barvo, obliko, ipd. Dražje in kvalitetne posteljnine pa so narejene iz trpežnih in gosto tkanih vlaken, da ostanejo čim dlje uporabne. Pisano in barvito posteljnino vedno peremo pri nižjih temperaturah (30, 40 stopinj), da ne izgubi intenzivnosti barve, svetle posteljnine (belo, bež), pa lahko prekuhavamo na 90 stopinj. Svileno in viskozno posteljnino moramo vedno prati na nižjih temperaturah.
Posteljnino je za nekaj minut priporočljivo dati v sušilni stroj, da se nekoliko omehča, nato pa jo čim bolj na široko obesiti, da se posuši. Ko je posteljnina suha, jo je najbolje še polikati – z vročim likalnikom namreč uničimo ostanke pralnega praška, pa tudi potencialne pršice, bakterije, ipd. Po likanju je posteljnina tudi bolj mehka in voljna.
Posteljnino je najbolje sušiti na prostem, tako da jo posuši veter oziroma zrak. Ko posteljnino uporabljamo, bi jo bilo potrebno redno zračiti – zjutraj je priporočljivo blazine in odeje za kratek čas dati na zrak, da ne dobijo postanega vonja in da zmanjšamo možnost za nastanek pršic.
Vhodna vrata so najverjetneje najpomembnejša vrata našega doma. To pomeni, da so ravno vrata na...
Ko prenavljamo svoj dom oziroma stanovanje, se rado zatakne pri marsičem – navadno se je težko...