Posebej v spomladanskem času se poveča število prometnih nesreč, tudi tistih s smrtnim izidom, razlog za to pa je pogosto ta, da se na ceste vrne več vozil, med drugim tudi kolesarji in motoristi. To seveda ne pomeni, da so motoristi ali kolesarji povzročitelji nesreč v prometu, je pa res, da je z njimi kar naenkrat na cestah spet več vozil, ki so nekoliko slabše vidna, kakor npr. kombi ali avtomobil, katera je lažje opaziti oziroma ju je zares težko spregledati. Dodatna težava motoristov in kolesarjev je tudi ta, da so bolj ranljivi, manj zaščiteni in mnogo bolj izpostavljeni, kakor če se vozimo pripeti za volanom avtomobila. Vsi strokovnjaki zato na začetku kolesarske in motoristične sezone vsako leto pozivajo k uvidevni, premišljeni in varni vožnji. Pa vsi udeleženci v prometu vedo, kakšna je takšna vožnja?
Varna in uvidevna vožnja
- Ni objestna, prehitra in neprevidna,
- Je vedno pozorna tudi na slabše vidne in bolj izpostavljene udeležence v prometu, kot so pešci, kolesarji in motoristi,
- Upošteva prometna pravila in se drži hitrostnih omejitev,
- Ne vključuje prehitevanja tam, kjer to ni dovoljeno (npr. pri vožnji skozi naselja),
- Je prilagojena razmeram in sposobnostim voznika (to npr. pomeni, da se ne precenjujemo, za motoriste pa to v praksi pomeni, da se po premoru na ceste podajo preudarno in z rezervo, da se na novo gibanje ponovno navadijo),
- Je vedno prilagojena na cestne razmere – če je na cestah še veliko peska, udarnih jam, poledica, ipd., je potrebno to pri vožnji in hitrosti upoštevati,
- Je taka, da vedno predvideva tudi napake drugih udeležencev v prometu in ima dovolj manevrskega prostora, da lahko v takih situacijah tudi ustrezno odreagira,
- Upošteva varnostno razdaljo,
- Je vožnja v tehnično brezhibnem vozilu, z vso pripadajočo dodatno varnostno opremo,
- Je vožnja z glavo, pri tem pa moramo v prometu misliti tako nase, kakor na ostale udeležence.
Nesreče in poškodbe pogostejše v toplejšem delu leta
Podatki kažejo, da so poškodbe pogostejše in resnejše v toplejšem delu leta, povečano število nesreč pa se začne že s sredino marca, ko se ceste spet napolnijo z motoristi in kolesarji, več pa je tudi peščev. Ta podatek bi marsikoga nemara presenetil, saj so pozimi zimske razmere na cestah pogosto mnogo težje, kakor poleti ali spomladi, a kljub temu so spomladanske ceste lahko za voznike zelo zahtevne in velik izziv. Spomladi je na cestah veliko jam in lukenj, ki so posledica zimskega čiščenja cest, precej je tudi peska, ki so ga uporabljali za sipanje v primeru poledice. Zaradi izpostavljenosti in ranljivosti se v tem času poveča število poškodovancev med motoristi in kolesarji, pri čemer jih velik odstotek umre že na samem kraju nesreče. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi se marsikateri nesreči tako lahko izognili, če bi se med udeleženci v prometu zmanjšala želja po adrenalinu, hitrosti in objestnost. V svojih razmišljanjih so si enotni, da lahko za varno vožnjo največ naredimo, če vsi začnemo pri sebi – če se torej potrudimo za varno vožnjo, ki bo uvidevna in bo upoštevala tudi vse ostale na cesti. Le na tak način bomo lahko s skupnimi močmi zmanjšali število prometnih nesreč na naših cestah in število smrtnih žrtev.
Vas morda zanima avtomobil na plin? Več v prispevku!